Kako zmanjšati tveganja?
Ljudska pamet bi vam na to vprašanje odgovorila da preprosto ne nosite vseh jajc v eni košari. Misel gotovo drži, vendar postopek razpršitve tveganja ni tako preprost. Najprej si je potrebno odgovoriti na vprašanje, kakšne donose pričakujem in koliko izgube sem pripravljen prenesti v primeru neugodnega razpleta, saj sta ti razmerji neločljivo povezani. Vlagateljem priporočamo, da se najprej povprašajo o potencialni izgubi in šele nato o donosu. Nadpovprečni donos namreč merimo v omenjenem kontekstu in ne v absolutnih številkah.
Ko si boste odgovorili na zgornje vprašanje bi se vam moral horizont naložbenih priložnosti ustrezno zmanjšati. Poenostavljeno boste optimalno razpršitev dosegli že z izbiro dobrih deset različnih naložb v portfelju. Pri drobljenju portfelja ni potrebno pretiravati, saj empirične raziskave kažejo, da se z dodajanjem nadpovprečnega števila naložb v portfelj z vsako dodatno naložbo tveganje zmanjšuje manj kot znašajo višji stroški administriranja številčnejšega portfelja. Ob tem velja opozorilo, da morajo biti izbrane naložbe v portfelju med sabo čim manj odvisne (nizka kovarianca). Povedano preprosto, dve naftni delnici povečujeta skupno tveganje, saj na njiju vplivajo podobne silnice, na naftno in IT delnico pa delujejo različne silnice in se praviloma tveganje portfelja zmanjša. Na koncu naj omenimo, da tveganja v celoti nikakor ne boste mogli izničiti, dejavniki ti. sistematičnega tveganja (naravne nesreče, politični udar, inflacija ipd.) bodo zmeraj prisotni, ravno zato pa je toliko pomembneje razumeti in zmanjšati »obvladljivi« del celotnega tveganja.
Prednost vlaganja v podsklade je predvsem ta, da zgoraj opisano razpršitev za vas opravi in aktivno izvaja upravljavec podsklada. Vlagatelj pa mora biti predvsem pozoren, da z nakupi različnih, a vsebinsko podobnih podskladov, sam ponovno ne poveča tveganja. Poenostavljeno, če boste imeli v portfelju polovico točk podsklada, ki nalaga v Jugovzhodno Evropo in preostalo polovico na ožjem območju Balkana ste v bistvu v balkanski regiji izpostavljeni precej bolj kot samo polovico portfelja, saj bi znal imeti tudi prvi sklad večino naložb v tej regiji.
Več o strukturiranju portfelja iz podskladov in nekaj konkretnih napotkov pa si lahko preberete v poglavju Naložbeno svetovanje.
